Pri plesnem ustvarjanju oziroma izražanju je za otroka sam proces pomembnejši od rezultata.
Tako je zapisano v Kurikulumu za vrtce. Vzgojitelj oziroma mentor naj ne spodbuja shematičnosti in ne posega v otrokovo naravno izražanje z gibom in občutenje le-tega. Vse umetniške dejavnosti v vrtcu naj bi sledile prepričanju, da otrok sam raziskuje, išče in najde odgovor pri rešitvi neke naloge oziroma problema. S spoznavanjem kulturno-umetnostne vzgoje oziroma s spoznavanjem umetnosti in vpeljevanjem le-te v vzgojno-izobraževalni proces, otrok pomembno razvija kognitivne in socialne veščine in se hkrati razvija na čustvenem in doživljajskem področju.
Pri plesnem udejstvovanju otrok v predšolskem obdobju naj bo poudarek na igri, lastnem izražanju, domišljiji, prostem ustvarjanju, izmišljanju, občutenju giba in spodbujanju veselju do plesa. Prav tako pa tudi na spoznavanju s svojim telesom, z njegovimi gibalnimi zmožnosti, z radostjo do gibanja v širšem smislu.
Kot nekdanja plesalka in sedaj baletna pedagoginja izhajam iz plesne stroke in zato poleg pedagoških načel in dognanj v svoje delo vključujem smernice, ki bodo oziroma že vplivajo na dober razvoj gibalnih vzorcev, telesne koordinacije, elastičnosti v sklepih in mišicah. Poudarjam pravilno telesno držo, spodbujam občutenje posameznih delov telesa, pravilno postavitev stopal na podlagi…itd.
Otroci naj občutijo različne oblike hoje, vadijo poskoke, kotaljenje, plazenje, spoznavajo kvaliteto giba (hitro, počasi, valovanje, lebdenje, mehko, odrezavo…).
Pomembno vlogo vsekakor nosi tudi glasba. Ta je namreč eden od temeljev za izražanje, za celostno občutenje plesanja. Izbrana mora biti skrbno in z namenom, biti mora kvalitetna in vsak plesni pedagog mora razumeti in vedeti, zakaj jo je izbral v določenem trenutku. Pri plesu je glasba v službi gibanja in je pomoč pri izvajanju določenih vaj, gibanja. Uporabimo pa jo lahko tudi kot vodilo, kjer z gibom prosto sledimo njenemu karakterju (improvizacija). Vsekakor je v ospredju klasična glasba, instrumentalna, lahko tudi dodatki etno glasbe, za popestritev vokalne pesmi in otroške skladbe (izštevanke, pripovedi…).
Pri delu s predšolskimi otroki nikakor ne smemo zanemariti tega o čemer sem pisala. Balet kot tak, vsekakor zahteva določeno psiho-fizično zrelost, ki je otroci v tem obdobju sigurno nimajo oziroma je tudi še ne morejo razviti. Za otroka je zato veliko bolje in zdravo, da se udeležuje plesne aktivnosti, ki poteka po zgoraj omenjenih načelih.
Literatura:
– Nacionalni kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za šolstvo.
– Kultura v vrtcu, kulturno-umetnostna vzgoja, priročnik s primeri dobre prakse iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol (2011): Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za šolstvo.
– Geršak V. (2006), Plesno-gibalna ustvarjalnost.
