Pogumno smo zakorakali v september in v novo šolsko leto. To je več kot jasen znak, da je poletja in bosonogih počitnic prav zares konec. Za letos.
Danes je v zraku prav zadišalo po jeseni in veter nam je v pozdrav pomahal z nič kaj mehkimi gibi. Tudi zazeblo nas je že. In to je bil razlog, da sva z Martinom popoldan obujala spomine na prijetne morske dni.
Tale preprosta gibalna vaja se imenuje ladjica. Z malo domišljije, pa se lahko razvije v pravo dogodivščino oziroma gibalno igrico. Otroci jo imajo zelo radi. Z zgodbo jih odpeljemo med valove in jim pričaramo domišljijsko sliko, ki jo nato do konca izoblikujejo sami. Vajo izvajamo ob glasbi, ki nam lahko še dodatno pričara vzdušje (valovi, razburkano morje, mirno morje idr.) ali pa v tišini.
Pokrčimo kolena in stisnemo podplata skupaj, medtem ko vzravnano sedimo na ritki, visoko na sednih kosteh. Primemo se za stopala in potisnemo koleni čimbolj proti tlom. S to vajo raztezamo stegenske in hrbtne mišice ter pazimo na lepo vzravnano držo. Ugodno vplivamo na prožnost v kolčnem sklepu, prav tako pa tudi na gibljivost v kolenih. Kljub sedenju, prebudimo koordinacijo celotnega telesa in prepoznavamo različne oblike gibanja.
Kot ladjica se zazibamo desno, levo, naprej in nazaj, po krogu. Zapremo oči in se vživimo v svojo zgodbo.
